Začetek smučarskega tečaja
Bolj kot vreme, nas je pred letošnjim tečajem skrbelo, če sploh sneg bo. Toplo vreme in malo padavin v preteklih dneh in mesecih, predvsem snežnih, ni bilo najbolj optimistično za našo zimsko dejavnost, ki jo izvajamo že devetič po vrsti. Letos smo se s številom udeležencev približali številki osemdeset in kot kaže se trend zanimanja še ne spreminja. Struktura udeležencev je že nekaj let podobna: 19 se jih letos tečaja udeležuje prvič, 16 drugič, ostalih pa je več kot polovica, kar kaže tudi na zaupanje, ki smo si ga tudi pri starših pridobili v preteklih letih.
Letos smo se ob sedmih zjutraj zbrali ob svetlem in jasnem jutru, v nasprotju z nekaj prešnjimi leti, ko je bila ob tej uri še skoraj trda tema. Po kontroli prisotnih smo se dobre volje odpravili novim dogodivščinam naproti. Celo pot smo se ozirali na okrog, kje se bo pojavil prvi sneg. Pa se je šele v Kranjski Gori na parkirišču. Hitro smo se oblekli, poiskali svojo opremo in nestrpno čakali na svojega "novega/starega" učitelja. Porazdelili smo se po naših tradicionalnih barvnih kombinacijah od zelenih začetnikov preko oranžnih in modrih do rumenih znalcev, seveda na podlagi znanja učencev iz preteklih tečajev in dodatno pridobljenih informacijah od staršev ter preizkusom znanja novincev. Zopet smo sestavili devet skupin, ki jih upravlja 11 učiteljev.
Snežna površina je bila dopoldne dobro urejena, smuka pa zelo ugodna. Ker so se v hotelu Alpina odrekli kuhinji, smo letos spremenili režim tudi pri kosilu. Zaradi omejitve prostora hodimo jest v dveh delih - najprej mlajša polovica ob 11h, potem pa še izkušenejše skupine ob 11.30. Do pavze je bila snežna površina še kolikor toliko ugodna in pomrznjena, popoldanski sneg pa je bil že zelo težak in spomladansko moker. Spet so nas presenetili zeleni začetniki, saj se je večina že takoj po ogrevanju spoprijela z žičniškimi napravami. Tako smo prvi dan "našega" devetega smučarskega tečaja v Kranjski Gori začeli in končali z zadovoljstvom ter dobro voljo za naprej.
Pripravil: Marjan Bogataj, foto: Slavko A. Bogataj (Utrinki prvega dne)