Delo po skupinah
Drugi dan naj bi bil po vremenskih napovedih najslabši dan v tem tednu počitnic, tako da smo se dodobra pripravili nanj. V avtobuse smo vstopili v dežju in pričakovali močno sneženje v Kranjski Gori, kar pa se ni uresničilo. Tudi tam je močno deževalo in padla je odločitev, da gremo pogledati, kako napredujejo dela v Planici, kjer čez en mesec pričakujemo nov svetovni rekord, seveda od našega Petra Prevca. Prišli smo na eno veliko gradbišče in se čudili veličastni velikosti največje skakalnice na svetu, ki so jo že teptali in pripravljali na tekmo. Učiteljica Tamara nam je s svojimi izkušnjami turistične vodičke predstavila najzanimivejše dogodke, ki so se v preteklosti dogajali v Planici. Nato smo si v Olimpijskem športnem centru Planica - sobi rekorderjev ogledali še zanimiv kratek film o zgodovini smučarskih poletov v tem kraju. V recepciji smo opravili še slikanje posameznih skupin, letos prvič malo drugače - v civilu, torej brez markirk in čelad. Ker je dež še vedno močno padal, smo se kar z avtobusom odpravili na kosilo in se močno okrepčali. Da ne bi cel dan izpadel brez smučanja, smo sprejeli pogumno odločitev in se odpravili na smučišče. Splačalo se je! Čeprav mokri, smo se na koncu zadovoljni v avtobusih preoblekli v suha oblačila in se odpravili domov...
Takole pa izgledamo letos po skupinah:
Zelena skupina:
učitelji Janez Žnidaršič, Tamara Grilc in Andraž Hafner
Rumena borderska skupina
učitelj David Vidmar
Roza borderska skupina
učiteljica Perla Prodan Krstič
Oranžna skupina 1
Učitelj Jure Sajovic ml.
Oranžna skupina 2
Učiteljica Kristina Bogataj
Oranžna skupina 3
učitelj Jure Sajovic st.
Modra skupina
učitelj Marjan Bogataj
Rumena skupina
učitelji Marko Zadravec
Rumena skupina
učitelj Bogdan Sajovic
Pa še vodja tečaja Slavko A. Bogataj s svojim učiteljskim zborom...
Začetek tretjega dne nas je zjutraj v Preddvoru pričakal močan veter, ki je bil znanilec, da bo verjetno pregnal tudi padavine. Poleg tega v Kranjski Gori tudi vetra ni bilo več in tako smo se intenzivno vrgli na delo, saj smo bili v manjši zamudi. Po kosilu smo komaj utegnili narediti skupinsko sliko in takoj odvihrali na smučarske terene.
Četrti dan zjutraj smo ugotovili, da smo najhujše vremenske travme že preživeli in da nas čakata dva lepa dneva za naše zaključne prireditve. Dopoldne smo se še intenzivno učili in odkrivali nove terene in naprave, z mislimi pa smo bili že pri popoldanski veleslalomski tekmi. Če smo jo lansko leto po sili razmer morali odpovedati, je letos izpadla še toliko bolje in zelo tekoče. Prvič nekaj zelenčkov se je sicer pri drugih vratcih ujelo v past postavitelja proge, vendar so se hitro pobrali in na koncu so prav vsi zaključili tekmo. Doseženi časi so bili profesionalno izmerjeni v Alpetourjevi točnosti in končni rezultati se še držijo v strogi tajnosti do jutrišnjega zaključka tečaja. Poleg brezhibne organizacije, smo tekmo popestrili še z novo pridobitvijo (prenosnim ozvočenjem), ki je tudi številne navijače spravilo v pogon z napovedmi in komentarji nastopajočih tekmovalcev ter udarno glasbo.